Različne vrste vinskih stiskalnic in njihova uporaba

Kratka zgodovina vinskih stiskalnic

Zgodovina vinske stiskalnice je stara več tisoč let. Prve vinske stiskalnice so našli na območju današnje Armenije, kjer so grozdje stiskali z nogami. Naslednji veliki razvojni koraki so se zgodili v starem Egiptu, Grčiji in Rimu, ko so stiskalnice postajale vse bolj tehnične in natančne. Nato je bila v srednjem veku izumljena košarasta stiskalnica in se je razširila. Ta vrsta stiskalnice, ki se uporablja še danes, velja za temelj razvoja vinskih stiskalnic.

Danes poznamo tri glavne vrste vinskih stiskalnic: vijačne stiskalnice, membranske stiskalnice in košaraste stiskalnice.

Stiskanje vina je bistven del vinarstva. Ne gre le za iztiskanje grozdnega soka, temveč tudi za kisline, sladkorje in okuse, ki prispevajo k aromi in okusu končnega vina. To je tudi del vinarskega procesa, kjer se sok običajno loči od trdnih delov.

Bolj grobo stiskanje pomeni večje količine grozdnega soka, ki je običajno slabše kakovosti in zahteva več bistrenja. Medtem nežne stiskalnice zagotavljajo kakovostnejši sok, vendar je izkoristek nižji. Prve lahko naenkrat predelajo večje količine sadja, druge pa so običajno delovno intenzivnejše in počasnejše.

Košarasta stiskalnica se običajno uporablja za rdeča vina, saj lahko ta vrsta stiskalnice izloči mehkejše tanine. Za bela vina, ki so lažja in bolj sadna, vinarji običajno izberejo membransko stiskalnico, ki lahko na grozdje deluje z manjšim pritiskom.

Z nadzorovanjem količine in vrste pritiska lahko vinarji pridelajo vina z različnimi ravnmi taninov, profili okusov in značaji.

Membranska stiskalnica: za nežno in natančno stiskanje

Membranske stiskalnice ali pnevmatske membranske stiskalnice so v uporabi že približno 70 let. Veljajo za najboljši kompromis med izkoristkom in kakovostjo.

Gre za vrsto serijske stiskalnice, kar pomeni, da lahko naenkrat stisnejo eno serijo grozdja.

Membranske stiskalnice so sestavljene iz velikega horizontalnega valja, zaprtega na obeh koncih. Grozdje se dovaja od zgoraj, s potisnikom ali s strani. V notranjosti vrtečega se bobna je membrana, ki se napolni z zrakom in izvaja pritisk na grozdje. Sok nato odteka skozi majhne odprtine na straneh. Nekatere stiskalnice imajo režaste zaslone, druge perforirane zaslone.

Med postopkom se valj vrti, tako da se pritisk enakomerno porazdeli po vsem grozdju. Na koncu se ves sok zbere ločeno od trdnih delcev, ki ostanejo v notranjosti valja.

Običajno jih krmili računalnik, tako da lahko vsak vinar ustvari svoj program stiskanja. To pomeni, koliko pritiska je v membrani, kako dolgo ga bo zadrževala ter kako se bo praznila in vrtela. Običajno se stiskalnica nekajkrat zavrti, preden se membrana znova napolni. Običajen cikel stiskanja traja nekaj ur.

Prednosti in slabosti membranske stiskalnice

Pri membranski stiskalnici vse grozdje prejme enako količino pritiska, zato je rezultat najboljši kompromis med izkoristkom in kakovostjo. Ta vrsta stiskalnice se lahko tudi vrti, zato se več samotoka izloči še preden se stiskanje sploh začne.

Na cikel so hitrejše od košarastih stiskalnic, zato lahko za enak rezultat uporabite manjšo stiskalnico. To pomeni tudi, da potrebujete manj prostora za njeno namestitev. Prav tako jih je lažje premikati.

Velika prednost je, da so večinoma računalniško vodene, zato lahko vsak vinar prilagodi cikel stiskanja svojim željam. Veljajo za ene najbolj uporabniku prijaznih stiskalnic.

Največja slabost membranske stiskalnice je cena. So precej drage v primerjavi z drugimi stiskalnicami. Čeprav so lahko manjše, še vedno niso primerne za majhno klet in zahtevajo industrijsko postavitev.

Košarasta stiskalnica: obrtniška stiskalnica, ki je bila posodobljena

Košaraste stiskalnice so v uporabi že stoletja. Veljajo za nežne stiskalnice in zagotavljajo sok najvišje kakovosti.

Danes so izdelane iz nerjavnega jekla, vendar v nekaterih kleteh še vedno najdemo tudi lesene.

Delujejo tako, da grozdje stiskajo od zgoraj in spodaj. Grozdje se namesti v košaro ali letveno kletko, nato se na vrh sadja običajno položita dva polmesečasta bloka, ki se dodatno obtežita z drugimi bloki. S pomočjo železnega zaskočnega mehanizma se pritisk prenese na bloke in preko njih na grozdje, sok pa nato odteka s strani.

Danes se pritisk običajno izvaja s pomočjo hidravličnega sistema.

Za dokončanje stiskanja ene serije običajno potrebuje približno eno uro. Nato je treba stiskalnico očistiti in ponovno napolniti.

Prednosti in slabosti hidravlične stiskalnice

Ker so te stiskalnice tako nežne in pri njih ni premetavanja pogače, je iztisnjeni grozdni sok najvišje kakovosti in običajno ne potrebuje bistrenja.

Vendar je to tudi razlog, da je izkoristek običajno med najnižjimi v primerjavi z drugimi stiskalnicami.

Vinarji se lahko odločijo, kolikšen tlak bodo uporabili pri iztiskanju soka, kar vpliva na okus in aromo vina. Zelo cenjena je zaradi sposobnosti ekstrakcije finejših taninov. To se zgodi zato, ker je stiskanje običajno blažje, kar pomeni, da se grozdne peške in kožice ne stiskajo toliko.

Slabost te stiskalnice je tudi, da ni namenjena zelo velikim kletim. Za to vrsto stiskalnice je potrebno veliko ročnega dela. Serije so običajno manjše, stiskalnico pa je treba očistiti med vsako serijo.

Horizontalna vijačna stiskalnica: za večje serije grozdja

Horizontalna vijačna stiskalnica deluje zelo podobno kot hidravlična stiskalnica, glavna razlika je v postavitvi, saj je ena vertikalna, druga pa horizontalna.

Horizontalna vijačna stiskalnica je sestavljena iz horizontalno zaprtega valja, v katerega se dodaja grozdje. V notranjosti bobna je vrteči se vijak, ki s ploščami z obeh strani izvaja pritisk na grozdne kožice. Zaradi pritiska grozdja ob stene začne sok odtekati skozi letvasti valj.

Prednosti in slabosti horizontalne vijačne stiskalnice

Horizontalne vijačne stiskalnice lahko obdelajo večje količine sadja v primerjavi z vertikalno hidravlično stiskalnico. Obstaja tudi možnost prilagajanja tlaka na sadje z zategovanjem ali popuščanjem vijaka.

Čeprav so njihove značilnosti podobne membranski stiskalnici, horizontalna vijačna stiskalnica ni tako priljubljena.

Kontinuirna vijačna stiskalnica: za največjo učinkovitost

Kontinuirna vijačna stiskalnica je zelo podobna horizontalni vijačni stiskalnici, vendar je njena prednost v tem, da lahko hkrati obdela več serij grozdja. Omogoča neprekinjeno delovanje. To poteka s pomočjo Arhimedovega vijaka, ki lahko grozdje neprekinjeno potiska proti steni stiskalnice.

Ta vrsta stiskalnice je lahko tudi nagnjena, grozdje pa se dodaja na spodnjem delu stiskalnice.

Prednosti in slabosti kontinuirne vijačne stiskalnice

Pogoste so v večjih kletih, kjer je glavni cilj visoka učinkovitost. Kontinuirne vijačne stiskalnice lahko iz grozdja iztisnejo največjo količino soka v primerjavi z drugimi stiskalnicami.

Zaradi bolj grobega stiskanja lahko pride do večje ekstrakcije iz kožic in pešk, kar neželeno vpliva na vino. Takšno vino je običajno slabše kakovosti.

Zaradi tega so nekatere države celo prepovedale uporabo te vrste stiskalnice za vrhunska vina.

Zaključek

Vsaka vinska stiskalnica ima svoje prednosti in slabosti. Vinarji lahko izbirajo med različnimi načini stiskanja in opremo, da dosežejo želeni rezultat, pa naj gre za sadno in lahkotno vino ali polno rdeče vino.

Vrsta vinarske opreme je odvisna tudi od velikosti in proizvodnih zmogljivosti kleti, saj so nekatere manjše in pridelujejo bolj butična vina, zato lahko izberejo počasnejše stiskalnice, medtem ko bodo velike kleti verjetno izbrale hitrejše vinske stiskalnice.